Moj b(r)log

Skoraj tako. Le da sem namesto zmagal naredil matematiko kar enačim z zmago.

Nikoli nisem blestel pri matematiki, ker se mi niti ni dalo z njo ukvarjat (edino logika je še nekako) zato sem vedel da bodo na visoki šoli problemi. Še posebej ker sem študent v tujini in sem si to popolnoma drugače predstavljal. Za njih si le številka in jih ne zanima od kod si ter da se rabiš 3x več učit kot ostali da osvojiš isto znanje. Ampak o tem kdaj drugič

Pri matematiki sem bil čisto zgubljen. Pravzaprav smo bili vsi v razredu. To pa zato ker nas je učil starejši profesor ki je po mojem mnenju med top 5 v državi. Ker dejansko hodi povsod po raznih konferencah in rešuje vse vrste matematičnih problemov iz vsakdanjega življenja in je ubistu predober za naš odbor.  Prišel je kod zamenjava za eno leto in bil sem 100% prepričan da nebo nič z mojo matematiko letos. V mislh sem jo že prečrtal. Vse do predkratkim.

Cimer je šel na prvi rok in naredil. V to nisem dvomil saj je res dober v matematiki pa tudi v gimnaziji je mel matematiko kot eden glavnih predmetov pa še ene angleške teste je naredo tako da raztura. Bolj me je presenetilo da profesor ni kompliciral. V bistvi se mi zdi kot da živi v svojem svetu. Včasih mu ni mar za nič včasih pa ga zmoti že najmanjša malenkost. Uglavnem teste so lahko vzeli domov in tako sem dobil kopijo. Test je razdeljen na 10 nalog od tega so 3 srednje lahke  3 normalnje in 4 ‘’svinjsko” težke. Moj cilj je bil naučiti se teh 6 ostalih pa se nisem niti dotaknil ker bi za to potreboval mesece.

Časa sem imel samo 2 dni. Misija nemogoče. Vendar mi je nekako uspelo se pripravit za teh šest nalog. Rekel sem si. Zdaj je šansa probaj pa kar bo bo. Upal sem samo da bodo naloge podobne ker drugače sem naj****.

In tako sem danes dobil test v roke. Na hitro prelistam in se nasmejim. To bo šlo. Nakar sem ugotovil da le ni tako ‘’simple”. Na koncu sma bla samo še 2 v razredu ostali so že odšli. Delal sem vse sorte preizkuse in preverjal še enkrat če se nisem kje zmotil ker že ena sama napaka me lahko pokoplje. Lotil sem se namreč samo 6ih nalog in te morajo biti popolne.

Po končanem pisnem delu je sledil ustni del za kar se nisem niti pripravljal ker je preveč vsega.

Slišal pa sem da je najvažnejši test in da ustni del ni tako pomemben.

Sledil je individualni pogovor ki niti ni bil individualni ker nas je bilo kar 5 v njegovem kabinetu. Takrat sem videl svoj test. 5,5 točk od 10. Bil sem zelo zadovoljen vendar pa sem se počutil nesigurno. Kaj bo sedaj?

Rekel je hja, test je bil na meji (minimum je 5 točk) ustni del pa je bil slab. Bomo dali E. V tem momentu preprosto nisem mogel skrivati zadovoljstva. Ostali zraven mene pa zeleni od zavisti ker sem edini naredil.

Še sedaj nisem zares dojel da sem dejansko zaključil z visokošolsko matematiko in da mi je nebo treba nikoli (upam vsaj) več.