Moj b(r)log

Ko je Cristiano Ronaldo prestopil v Real madrid sem si mislil da je prišel v slabši klub, ampak niti sanjalo se mi ni da je to storil tudi Karim Benzema

Odločil sem se da ponovno začnem s pisanjem bloga. Zelo rad poslušam Reporterja Milana ker pa sem doma iz gorenskega konca sem se odločil da se bom v tej objavi raje posvetil ”našemu” Ivanu Serpentinšku ki ga lahko med drugim slišite tudi v oddaji Hribar. Njegov lik mi je še posebej všeč saj imam sorodnike ki govorijo zelo podnobno in se vsakič ko ga poslušam spomnim na njih.

Nekaj njegovih legendarnih izjav (ženske naj vseskupaj ne jemljejo preresno )

Raj mam psa kt pa babo….psa lohk prvežm, babe pa ne….:))

Ko močno sneži grem od doma rikverc, da pol vem po stopinjah kje se tud nazaj dam pride.

Baba je k kosa, to ni dost d jo sam brusš, vsake tok jo j treba tud mal sklepat.

Bol ps k baba, pes vsej ščije uhka povsod hehehe morš mislt.

Jes bom jutr trezn, ti boš pa še kr grda.

Baba je k motorka, tud če nima zob ropota

Baba je ko k mobitel, ga daš na tih pa še zmeri trese.

Največji fenomen je babji oko, k z desetih metrou vid en blond las na tvoj srajc, sam zahudiča s pou metra ne vid okvir garažnh vrat!

Babe ne smeš nkol prašat kuko si, ampak as kej bol?

Za babo je nejbol, da veš kje ke, pa de je ni zravn.

Kakšna je razlika med ženo pa psom? Ps laja na tuje žena pa na domače.

A veste kvaj noč čarovnc? isto k dan žena sam daj ponoč!

A veste kvaj to ločevalna dieta. To da se dec loč pa kuhat nezna.

Če baba pride iz kuhne v dnevno, poj ma ketno predougo…

Tale iz kmetije usa umetna pa zgleda lih tko k zafušana bavalit fasada.

Zakaj tebe una navigacija garmin narobe prpele? Zato k je baba not posneta, sj ne more drgač bit. Smo šli z našm društvm na izlet pa je meu unu uspred, pa ga vprašam kva pa maš to, a maš televizijo? Ja to je Garmin. Pa je djala preračunavam preračunavam tacajt so pa že oštarijo zaprl. Tko da baba je zanč tut če je posneta!

Če greš z babo na koncert je isto k da bi šeu na morje pa je ceu tedn dž….pa cajt zbijaš…k greš pa nazaj pa sonce u glavo posvet.

Če greš z babo na morje je lih tko kokr če v jesen drva nazaj v gmajno neseš.

Bliža se čas ko gremo na morje in počasi že brišem neuporabne stvari na računalniku da bo prostor za nove slike, filmčke in vse ostale bedarije pa seveda za muziko.

Predvsem sem si zaželel končno malo urediti mojo kolekcijo glasbe kjer imam ogromno podvojenih/potrojenih….. datotek in bi bilo fino malo zrihtat.

Našel sem program FSLINT

Preprost program s katerim se da narediti točno to kar hočem in še več.

Zadnje čase non stop obiskujem dohtarje. Sej ne da bi bil kaj bolan ampak se je čez leto nabralo toliko preventivnih pregledov ko sem bil v tujini sedaj pa je čas.

Kot sem predvidel se mi je dioptrija malo povečala. Sedaj imam že -1,75. Upam da se bo rast mojega zrkla sedaj pri 21 ustavila pa tudi da nebo toliko stresa kot sedaj ter da se mi vse skupaj stabilizira. Pregled je trajal 5-10 min sedaj pa se moram odločiti za nova očala kar pa bo nekaj časa trajalo.

Za vsakdanjo nošnjo imam že skoraj izbran okvir. Verjetno bo to titan trivex. Izjemno lahka očala skoraj nevidna in praktično nezlomljiva.

Verjetno pa bom naredil še ene za šminko. Tu pa bo problem izbrat. Bomo vidli.

Txiki Beguiristain pa mu je pripeljal Alexandra Hleba.

Pri tem prestopu imam mešane občutke. Nisem ne zadovoljen ne razočaran. Bomo videli. Zdi se mi edino da smo mogoče plačali malo preveč. Vse skupaj z klavzulami se mi zdi da okrog 17 miljončkov.

Moti me da takole po Henrry-jevo poljublja dres. Po prestopu so kar naenkrat vsi navijači Barcelone že od rojstva in oh in sploh. Njemu bi še nekako lahko odpustil Henrry-ju pač ne. Dolga leta ljubljenec navijačev govori koliko mu pomeni klub potem pa po prestopu po parih tekmah že poljublja dres. To je malce pretirano.

Sledeča sezona bo še zanimiva. Nabavljamo bolj no-name igralce (razen Alvesa) in morda je prav to recept za zmago. Vseeno rajši vidim par mladcev ki pustijo dušo na igrišču pa četudi zgubimo kot pa zvezdnike ki se sprehajajo gor pa dol pa magari če zmagajo tistih 1:0

Me zanima kaj bomo še kupovali. Pravega krila nimamo praktično nobenega. Upam da nebodo spet turil Iniesto na vse možne pozicije kjer bo treba poflikat. Moja želja Silva.

Bomo vidl je reku slepec.

Zgodilo se je kar smo pričakovali že dolgo. Ronaldinho je po 5 letih zapustil Barcelono. Moram reči da sem njegov prestop prebolel bistveno lažje kot sem pričakoval ker vse skupaj traja že več kot leto dni.

Želim mu veliko sreče v Milanu (na tekmi z proti Barci naj ima slab dan) in resnično verjamem da go bodo Milanovi dohtarji zrihtal da bo spet v formi. Če si to želi. Če ni prišel samo na fešte pa manekenke pecat.

Žalosten sem ko vidim takega talenta takole zbledeti. Z dobro pripravljenostjo bi bil lahko najboljši še sigurno 3-5 let. Vendar pa je očitno šel po sledeh Ronalda. Mogoče bi lahko temu rekli brazilski sindrom.

Skratka zbogom in hvala za vse ribe. Je pa zame neglede na zadnja dogajanja še vedno bil in bo najboljši in na žalost moram reči da Messi (še) ni več kot pol tega kar je bil nekoč Ronaldinho.

me prav zanima kdo bo imel ”muda” nase navlečt 10ko.

Obiskal sem zobozdravnika.

Iz redgenske slike je ugotovil da moram odstraniti vse 4 modrostne zobe. Malo sem se pozanimal pri kolegih iz faksa ki študirajo stomatologijo kako kaj to poteka in so rekli da se zna kar zakomplicirat.

Malo sem bil nervozen ker tudi še nikoli nisem dobil inekcije. Sedel sem na stolu in čakal. Doktor mi je dal inekcijo z dveh strani. Prvo nisem niti čutil ko mi jo je zabodel v dlesen, pri drugi v (nebo) pa je malo zabolelo vendar nič hujšega.

Takrat sem postal malo živčen ker mi zdravnik ni pred posegom razložil kako bo vse skupaj potekalo ker mam rad da se zavedam kaj se dogaja okoli mene. Vprašal sem ga koliko časa približno to traja. Odgovoril je da če bo šlo vse vredu eno minuto. Malo sem se nasmejal in vprašal če se mogoče norčuje iz mene. Vendar je bil še kar naprej resen. Vprašal sem kaj pa če nebo šlo vse po planu ? Potem pa 5 minut je rekel.

Kar naenkrat je vzel nekakšen ”šravfenciger” v roke. Mislil sem si kaj a mi ga boš kr odšravfal??? Z rokami mi je segel v usta in s tem ”šravfencigerjem” nekako izpodrinil zob ven. Vse skupaj je trajalo kakih 30 sekund. Sploh nisem mogel verjeti.

Malo je bil čuden občutek verjetno tudi zaradi inekcije  ampak to je to. Nič hujšega.

Bomo videli kako bo naslednjič. Imam namreč še 3

Že skoraj 2 leti je minilo od takrat ko sem čisto zapustil windowse. Prvič pa sem se z linuxom srečal pred kakimi osmimi leti ko sem sprobal SUSE linux ter Pingo linux. Zdelo se mi je zanimivo vendar pa še ni bilo to to namreč nisem znal niti osnovnih opravil.

Medtem sem uporabljal windowse, kjer pa vedno ni kaj delalo, včasim sem moral na novo naložiti sistem tudi večkrat na mesec.  Nato sem pred kakima 2 letoma imel starejši laptop kjer so windowsi delali zeloooooooooo počasi. Odločil sem se če nebi morda spet probal linux. Zopet sem naložil SUSE vendar pa mi ni delala brezžična kartica. Iskal sem navodila in jih tudi našel. Le da so bila za UBUNTU linux. Takrat sem prvič slišal zanj in sem bil kar malo skeptičen ker sem mislil da sem poznal vse večje operacijske sisteme.

Malo sem pobrskal in ugotovil da je to čisto nova distribucija in da je zelo razširjena. Naložil sem ga na stari laptop in od takrat je tipi topi. Nato sem pred malo več kot pol leta nazaj kupil nov laptop in in zopet naložil Ubuntu. Kar dobro sem se ga navadil čeprav me je motilo par stvari. Vmes sem poizkusil še Fedoro s katero sem bil kar zadovoljen sploh glede hrupa ter hitrosti. Vendar se od Ubuntu-ja nisem mogel ločiti. Pred dnevi sem poizkusil Fedoro   ki sem si jo namestil na USB ključ ter poizkusil prirediti mojemu okusu. Zataknilo se je pri gonilnikih za grafično kartico.

Takrat sem se spomnil da bi bilo vredno preizkusiti linux Mint.       Gre za priredbo Ubuntuja. Ubistvu sta si distribuciji podobni v več kot 90% Občutek imam da so pri Mintu odpravili vse slabosti Ubuntuja sploh to da me upozori katere posodobitve so potencialno lahko nevarne za moj sistem in jih lahko ne namestim medtem ko pri ubuntuju lahko namestim vse ali nič. Ima pa Mint še kar nekaj manjših izboljšav kot so recimo prenaloženi kodeki, Mint meni………

To je to. Verjetno bom za kar nekaj časa ostal na

Tako nekako je zgledalo moje potovanje iz Prage do Kranja. Šola je končala 11.7 in namesto da bi šel takoj domov čez Dunaj ter Maribor pa do Kranja sem jaz ubral drugačno varianto. Šel sem na obisk k prijatelju iz Egipta v Prago. Seveda je sledil še obvezen večerni party. Naslednji dan sem se prebudil dokaj zgodaj. Verjetno zato ker sem imel zadnje čase izpite bolj v jutranjih urah pa tud učil sem se takrat ker je bilo čez dan prevroče. Sledil je štart ob 6:30. Vse je potekalo brez problema do meje z Nemčijo.

Čez mejo sem peljal okoli 50-60 km na uro omejitev pa je bila 20. Po nekaj minutah sem za mano opazil srebren Audi z zatemnenimi stekli z prižganimi lučmi (brez sirene) ter nekim napisom na prednjem steklu. Nevem kaj točno je pisalo vendar najbrž so hoteli da se ustavim. Zavijem na počivališče in čakam. Mislil sem si Jaka zdaj si pa res najebal. Bilo je kot v filmu. Prideta do mene vsak z ene strani. Odprem okno in čakam kaj bo. Prvi pristopi mi pokaže svojo izkaznico (bil je nek policijski inšpektor) vpraša me za dokumente medtem pa me njegov kolega začne brskati na sopotnikovi strani. Malo sem se posral ker je odprl ravno vrečko kjer mam ”robo” za naju z Polčyom. Malo sem se oddahnil ko sem videl da je le kontrola. Nato je sledilo klasično vprašanje. šprehenzi dojč ? Odgovor je bil kot vedno ne. Nadaljevali smo v angleščini. Vprašal mi je če imam kakšen nož. Nevem ali zgledam sumljiv ali kaj ampak čisto vedno me sprašujejo to. Najprej sem se malo nasmejal potem pa sem rekel da mogoče samo kakšnega kuhinjskega ker imam veliko robe iz študenca in niti nevem točno kaj imam. Za to se ni zmenil ampak je hotel vedeti če imam kakšen nož ki se odpira na gumb. Samo nasmejal sem se in rekel da ne. Vprašal me je kaj sem delal na Češkem in odgovoril sem da študiral. Takrat se je malo nasmejal vprašal še par stvari in mi vrnil dokumente.

Nato sem prestopil mejo še z Avstrijo in nadaljeval pot. Vozil sem se sredi gozda nikjer žive duše razen en tovornjakar je nekaj mečkal pred mano. Pameten kot sem sem ga šel prehitevati čez polno črto. Že za naslednjim ovinkom pa je nekdo kar skočil iz gozda in mi začel mahati naj se ustavim. Najprej sem mislil da so kakšni lopovi ali pa kaj takega in nisem zmanjšal brzine, nato sem videl da je policist in sem močno zabremzal. Pokazal mi je kam naj zapeljem avto. Ko je ugotovil da ne znam nemško (razumem že še malo ampak sem se rajši naredil francoza) mi je rekel na iztopim iz vozila in pogledam na radar. Kazalo je 98. Kar malo sem si oddahnil ker sem mislil da bo krepko več vendar pa nisem imel pojma koliko je omejitev zato sem bil še vedno malo nestrpen. Pokazal je na tablo češ poglej 70 je omejitev. Takrat sem bil že boljše volje. Skoraj na smeh pa mi je šlo ko je vzel denarnico ven vzel 20€ ter nakazal naj mu dam enega takega. Najprej sem mislil da bo to kar dal v žep ker je tako malo (občutek sem imel da pot 100 € nebo) ampak je le napisal račun. Še dobro da je bila ura okrog 10:00 da je rabil samo za malico ker če bi prišel v časi kosila bi verjetno plačal več

Potem sem pot nadaljeval po avtocesti. Kar naenkrat pa so se začeli hudičevi zastoji. Mislil sem si aha tu je vedno dren pol ure potrpim pa bo bolje. Pa ni bilo kolona je bila ogromna. In tako seje začelo večurno čakanje. Še dobro da sem imel sabovsaj en sok da sem se lahko vsaj odžejal kajti nisem mogel ne naprej ne nazaj prodajalne pa nikjer nobene.

Kmalu zatem je začelo veliko ljudi med njimi tudi slovenski tovornjakarji zavijati z avtoceste. Takdat sem se domislil da mogoče nebi bilo slabo če GPS preusmerim samo na stranske ceste. In tako sem tudi storil. Končno sem lahko spet vozil normalno in mislil sem da se najhuje za mano. Vendar ne. Sredi nekega gorskega prelaza smo počakali in čakali na enem mesti več kot uro.

Tako pa je zgledalo tam. Zgleda gradijo neke hotele zraven smučišča

Na avtocesti smo se vsaj premikali. Malo sem se ofrišal v bližnjem izviru vode, malo poslikal okolico in začel razmišljati če moja odločitev da sem šel u avtoceste ni bila napačna.

In takrat sem se odločil da grem zopet na avtocesto. Vozil sem se prbližno 20 km in opazoval dovgo kolono. Na avtocesti so bili še vedno zastoji vendar smo se tam vsaj vsake toliko časa premikali. Kasneje sem videl da imajo ”brihtni” avstrijci odprt samo en pas v tunelu in zaradi tega je tak hudič.

ponvno na avtocesti

Od tunela naprej je pot potekala ok in ko je ura kazala malo čez 20:00 sem končno prispel domov. Utrujen kaj preveč nisem bil ker mi voziti res ni problem le malo me je bolel vrat.

Skoraj tako. Le da sem namesto zmagal naredil matematiko kar enačim z zmago.

Nikoli nisem blestel pri matematiki, ker se mi niti ni dalo z njo ukvarjat (edino logika je še nekako) zato sem vedel da bodo na visoki šoli problemi. Še posebej ker sem študent v tujini in sem si to popolnoma drugače predstavljal. Za njih si le številka in jih ne zanima od kod si ter da se rabiš 3x več učit kot ostali da osvojiš isto znanje. Ampak o tem kdaj drugič

Pri matematiki sem bil čisto zgubljen. Pravzaprav smo bili vsi v razredu. To pa zato ker nas je učil starejši profesor ki je po mojem mnenju med top 5 v državi. Ker dejansko hodi povsod po raznih konferencah in rešuje vse vrste matematičnih problemov iz vsakdanjega življenja in je ubistu predober za naš odbor.  Prišel je kod zamenjava za eno leto in bil sem 100% prepričan da nebo nič z mojo matematiko letos. V mislh sem jo že prečrtal. Vse do predkratkim.

Cimer je šel na prvi rok in naredil. V to nisem dvomil saj je res dober v matematiki pa tudi v gimnaziji je mel matematiko kot eden glavnih predmetov pa še ene angleške teste je naredo tako da raztura. Bolj me je presenetilo da profesor ni kompliciral. V bistvi se mi zdi kot da živi v svojem svetu. Včasih mu ni mar za nič včasih pa ga zmoti že najmanjša malenkost. Uglavnem teste so lahko vzeli domov in tako sem dobil kopijo. Test je razdeljen na 10 nalog od tega so 3 srednje lahke  3 normalnje in 4 ‘’svinjsko” težke. Moj cilj je bil naučiti se teh 6 ostalih pa se nisem niti dotaknil ker bi za to potreboval mesece.

Časa sem imel samo 2 dni. Misija nemogoče. Vendar mi je nekako uspelo se pripravit za teh šest nalog. Rekel sem si. Zdaj je šansa probaj pa kar bo bo. Upal sem samo da bodo naloge podobne ker drugače sem naj****.

In tako sem danes dobil test v roke. Na hitro prelistam in se nasmejim. To bo šlo. Nakar sem ugotovil da le ni tako ‘’simple”. Na koncu sma bla samo še 2 v razredu ostali so že odšli. Delal sem vse sorte preizkuse in preverjal še enkrat če se nisem kje zmotil ker že ena sama napaka me lahko pokoplje. Lotil sem se namreč samo 6ih nalog in te morajo biti popolne.

Po končanem pisnem delu je sledil ustni del za kar se nisem niti pripravljal ker je preveč vsega.

Slišal pa sem da je najvažnejši test in da ustni del ni tako pomemben.

Sledil je individualni pogovor ki niti ni bil individualni ker nas je bilo kar 5 v njegovem kabinetu. Takrat sem videl svoj test. 5,5 točk od 10. Bil sem zelo zadovoljen vendar pa sem se počutil nesigurno. Kaj bo sedaj?

Rekel je hja, test je bil na meji (minimum je 5 točk) ustni del pa je bil slab. Bomo dali E. V tem momentu preprosto nisem mogel skrivati zadovoljstva. Ostali zraven mene pa zeleni od zavisti ker sem edini naredil.

Še sedaj nisem zares dojel da sem dejansko zaključil z visokošolsko matematiko in da mi je nebo treba nikoli (upam vsaj) več.